APDEJT.si

Slovenija izraža zaskrbljenost glede prizadevanj Avstrije za zaščito slovenske manjšine na Koroškem. Odhajajoči slovenski veleposlanik v Avstriji, Aleksander Geržina, je v intervjuju izrazil dvom o resničnem interesu Dunaja za obstoj koroških Slovencev in opozoril na počasnost pri izvajanju določil državne pogodbe.

Odhajajoči slovenski veleposlanik na Dunaju, Aleksander Geržina, je izrazil dvom o tem, da je Avstriji mar za preživetje koroških Slovencev. V intervjuju je poudaril, da Avstrija v 70 letih od podpisa državne pogodbe ni uspela implementirati 7. člena, kar po njegovem mnenju vzbuja resne pomisleke glede resničnega interesa za zaščito slovenske manjšine.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je po obisku Izraela in palestinskih ozemelj izrazil zaskrbljenost glede razmer v Gazi, kjer po njegovem mnenju vlada lakota. Opozoril je na blokado, ki jo izvaja Izrael, in trdi, da zaradi nje ljudje umirajo in trpijo. Čeprav uradni kriteriji za razglasitev lakote še niso izpolnjeni, je Wadephul pozval Izrael k ukrepanju, saj meni, da so razmere katastrofalne, kljub povečanju humanitarne pomoči.

Po odločitvi Sodišča EU, ki zaostruje pogoje za določanje varnih držav izvora in vpliva na sporazum Italije z Albanijo glede centrov za migrante, so se pojavile kritike italijanske vlade. Giorgia Meloni je odločitev označila za 'vdor na področje' in izrazila dvom o časovni usklajenosti, medtem ko je Rampelli obsodil sodbo kot 'subverzivno' glede suverenih odločitev.

Bundeswehr je začel z odmetavanjem 34 palet s skoraj 14 tonami hrane, zdravil in mleka v prahu nad Gazo. Združeni narodi opozarjajo, da območju grozi lakota. Kljub temu so se pojavile kritike glede učinkovitosti takšne metode pomoči.

Nemčija je napovedala nadaljnjo širitev pomoči Gazi zaradi lakote, zunanji minister Wadephul pa je ob obisku v Izraelu napovedal povečanje pomoči. Poleg tega je nemška Luftwaffe začela z zračnim dostavljanjem humanitarne pomoči nad Gazo. Narašča tudi kritika v Nemčiji glede ravnanja Izraela v Gazi.

Novi članki poročajo o hudih razmerah lakote v Gazi, kjer prebivalci trpijo pomanjkanje hrane. Mati iz Gaze je spregovorila o svoji obupanosti, medtem ko humanitarni delavci poročajo o ovirah pri dostavi pomoči. Izrael je pod mednarodnim pritiskom začel spuščati posamezne pošiljke pomoči v Gazo, vendar še naprej zanika, da bi v Gazi vladala lakota. Strokovnjaki razlagajo pet stopenj prehranskih kriz.

ZDA so razširile sankcije na člane Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in predstavnike Palestinske avtonomije. Zunanje ministrstvo ZDA je sporočilo, da s tem povečujejo pritisk na Palestince v bližnjevzhodnem konfliktu.

Francesca Albanese se je srečala s podpornikom Hamasa, kar je sprožilo kritike. Vzporedno s tem so se okrepile mednarodne obsodbe izraelske strategije v Gazi zaradi humanitarne krize. Obenem so bili razkriti ekstremistični ideologi, ki naj bi stali za konfliktom v Gazi, Smotrich in Ben-Gvir.

Avstrijske nevladne organizacije, med drugim Zdravniki brez meja in Caritas, so opozorile, da je humanitarna situacija v Gazi blizu kritične točke. Pomoč, ki prihaja v Gazo, ne zadošča za preprečevanje smrti zaradi lakote in podhranjenosti. Organizacije pozivajo k takojšnji prekinitvi ognja in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči.

Zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi je 13 humanitarnih organizacij pozvalo nemškega kanclerja Friedricha Merza, naj skliče krizni vrh v kanclerstvu. Organizacije želijo razpravljati o učinkovitih humanitarnih ukrepih za pomoč prebivalcem Gaze.

Več kot 200 nemških umetnikov in kulturnih ustvarjalcev je v odprtem pismu kanclerju Merzu pozvalo k takojšnji ustavitvi izvoza nemškega orožja v Izrael ter k zagotovitvi humanitarne pomoči Gazi. Opozorili so na hudo lakoto in pozvali k strožjemu odnosu do Izraela. Pismo so med drugimi podpisali Ski Aggu, Meret Becker in Joko.

Več kot 150 nemških kulturnikov, vključno s preko 200 predstavniki nemške zabavne industrije, je v odprtem pismu naslovljenem na nemškega kanclerja Merza pozvalo k ustavitvi izvoza orožja v Izrael. Poziv sledi poročilom o katastrofalnih razmerah v Gazi in izraelski obrambi pred palestinskim terorizmom, medtem ko avstrijske humanitarne organizacije, kot sta Zdravniki brez meja in Caritas, opozarjajo na nevarnost lakote in pozivajo k premirju ter neomejenemu dostopu humanitarne pomoči.

Močan podmorski potres ob ruski polotoku Kamčatka je v sredo prestrašil pacifiške države zaradi tveganja cunamija, vendar se je večja katastrofa na srečo izognila. Ruska akademija znanosti je poročala o seriji popotresnih sunkov na Kamčatki, medtem ko so številne države zmanjšale svoja opozorila pred cunamijem.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnjega prenehanja sovražnosti v Gazi, saj so tamkajšnje razmere postale nevzdržne. Hkrati je avstralska laburistična senatorka Michelle Ananda-Rajah, ki se opisuje kot zaveznica Izraela, kritizirala Netanjahujevo vlado in blokado Gaze označila za kršitev mednarodnega prava.

Nemška aktivistka Yasemin Acar, ki je bila v preteklosti že vpletena v incidente in je skušala z Greto Thunberg odpluti v Gazo, je bila obsojena zaradi napada na policista. Kljub temu, da je Acarjeva uporabila sporno geslo "From the River", sodnik tega ni označil za nedvoumno geslo Hamasa. Medtem se je tudi avstrijska milijonerka Marlene Engelhorn pridružila flotilji, ki pluje proti Gazi, kar nekateri mediji razumejo kot izraz podpore Hamasu.

V Gazo je prispelo dodatnih 220 tovornjakov s humanitarno pomočjo, namenjeno prebivalcem, ki trpijo pomanjkanje. Dostavo pomoči sta poročala tako nemški Deutschlandfunk kot avstrijski ORF.

Rusija je vključitev italijanskega predsednika Sergia Mattarelle na seznam 'rusofobnih' oseb utemeljila z njegovim sovražnim govorom, kar je v Italiji sprožilo močno ogorčenje. Italijansko zunanje ministrstvo je ponovno poklicalo ruskega veleposlanika, da bi izrazilo protest. Italijanska premierka Giorgia Meloni je rusko potezo označila za propagandno akcijo, saj v Rimu to razumejo kot poskus ustrahovanja.

Nekdanji poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, obsojen na dosmrtno ječo zaradi genocida in vojnih zločinov, ne bo predčasno izpuščen. Sodišče Združenih narodov je zavrnilo njegov predlog za predčasno izpustitev, kljub temu da so njegovi odvetniki poudarjali njegovo 'negotovo' zdravstveno stanje. Mladić, star 83 let, ostaja v zaporu v Haagu.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je obiskal Litvo in se srečal s predsednikom Gitanasom Nausėdo. Medtem je v Avstriji predsednik Izraelske kulturne skupnosti Oskar Deutsch na televiziji 'ZiB 2' naletel na ostre kritike, ko je pod vprašaj postavil domnevno lakoto v Gazi. Njegova izjava je v intervjuju z Arminom Wolfom povzročila enerviran odziv.